Ali mora biti nekaj?

Zadnjič smo imele na Delavnicah za maternice z odgovornimi lastnicami zanimiv pogovor. Temo je v resnici odprla ženska, ki delavnice dela drugič, ker je ugotovila, da je od kar jih je naredila lani prvič, postala čisto druga ženska in je želela, da jih naredi še ta, čisto druga ženska torej. 

Ko je šla školjka v krogu in je vsaka podelila svoje izkušnje s samostojnim delom doma je rekla: ˝Skušam se povezati z maternico, ampak ko grem tja ni nič.˝ To je povedala na način, da je bilo jasno, da je to, da ni nič narobe. 

Vprašala sem jo: ˝A bi moralo bit nekaj?˝ 

Ona: ˝Ja, seveda bi moralo bit nekaj. V mojem svetu bi moralo bit˝

Ker vem, da je moda še katera druga obtičala v prepričanju, da se maternica z njo ne pogovarja in je ne vodi, ker ko se povežete z njo naletite na nič, želim o tem nekaj reči. 

Torej, začnimo s tem, da smo tako imenovani razviti zahodnjaki pravi čvekači. Govorimo kar naprej in brez premora. Ko ne govorimo na glas, se pogovarjamo sami s sabo (ali z drugimi, ki so trenutno v naši glavi), po tihem. Dialog se ne sme ustaviti, ker bi se lahko v nasprotnem primeru morali soočiti z nekaterimi, za naš obstoj pomembnimi vprašanji. Zaradi istega razloga vas nekaj tudi ne želi menstrualno počivati in ustaviti vse aktivnosti, tudi mobitel in um, ker ˝kaj pa če odkrijem, da mi življenje, kot ga živim sploh ni všeč?˝ Če se to sprašujete, naj vam kar nalijem čistega vina : ˝ni vam všeč in za to, da bi to ugotovile se med menstruacijo sploh ni treba uleči in počivati.˝

Maternica pa na drugi strani pogosto nima čvekaškega karakterja oziroma, upam si trditi, da bolj hodimo po svoji poti bolj tiho je. Moja se oglasi vsake toliko z novim projektom in vsake toliko z opozorilom, drugače pa je tiho kot miška. Na začetku sem se tudi sama spraševala ali je to ok in zakaj se ne pogovarja z mano. Potem pa sem se enkrat zavedla, da ko gremo v Shakti krogu v tretji nivo maternice in če imamo veliko srečo, izkusimo nič. In ta nič je zelo, zelo nabit s potenciali in zelo, zelo poln življenja.

Za vse tiste, ki se vam maternica oglasi vsake toliko in jo poslušate in sledite njenim nasvetom torej vprašanje za razmislek: ˝ko se povežem z njo, ali res mora biti tam nekaj? Ali je mogoče, da sem tako na svoji poti, da lahko samo uživam v tem, da se poveževa in sva v niču, ki napolni moj vrelec?˝

Shopping cart0
Košarica je prazna. Dodajte kakšen izdelek.
0