Na eni izmed prvih ˝Delavnic za maternice z odgovornimi lastnicami˝ je udeleženka vprašala zelo pomembno vprašanje, ki sem si ga na začetku svojega raziskovanja maternice zastavljala tudi sama. Ko sem na delavnici govorila kako zelo pomembna je za vsako žensko maternica in kako lahko iz nje dobivamo svoje vodstvo, naša notranja moč domuje tukaj in pa tudi naš občutek ženstvenosti me je pogledala in rekla: ˝Vesna, mene zanima kaj je sedaj to z maternico. Mene so vedno učili, da naj se, kadar sem v dvomih posvetujem s srcem. Zakaj je sedaj kar naenkrat najpomembnejša maternica?˝ Pošteno vprašanje, se vam ne zdi? Tudi meni je stara mama, ko sem jo vprašala kako naj vem ali delam nekaj prav napotila na poslušanje srca. ˝Če je pri srčku dober občutek, potem delaš prav˝ je bil njen napotek.
V šoli so mi kasneje razložili, da sta um in logika tista dva na katera se naj zanašam, drugače se bom znašla v godlji. Potem je v mojih dvajsetih postalo moderno prepričanje, da uma sploooh ne smemo poslušati, da ga moramo utišati in se ga celo bati. Danes vem, da je vse po malem res in vse po malem tudi laž. Kaj je torej s tem umom, s srcem in z maternico?
Um je, kljub svojemu slabemu slovesu, zelo pomemben, vendar je samo eden izmed treh, s katerimi se je, kadar smo v dvomih vredno posvetovati. Zakaj pravim, da je pomemben?
Seveda nas po navadi spravi v zagato, saj nas poleg fizičnega obstoja zanima tudi sreča, izpolnjenost, osebno poslanstvo in občutek, da delamo stvari, ki so za nas osebno pomembne. Če ima um v našem življenju mesto odgovornega managerja za preživetje in ga ne skušamo uporabiti za določanje naše smeri ali osebne sreče, se lahko z njim prav dobro pogovarjamo in mu damo veljavo tam, kjer je pomemben, pri fizičnem preživetju.
Je pomemben? Absolutno. Ljubezen, pravijo nekateri, je preja v tkanini življenja in brez ljubezni tudi življenja baje ni. Vendar pa je ljubezni vseeno ali obstajamo tudi v fizičnem telesu in zato je v zgodbi ljubezni na zemlji pomemben tudi um, ki nam pove da je na primer nevarno stopiti v prepad.
Fizičen obstoj in ljubezen brez modrosti sta kot dva podivjana konja. Maternica hrani tudi našo akašo in je naša osebna povezava z življenjem na Zemlji. Brez maternice ni življenja. Preko nje smo za vedno povezane z našimi mamami in preko jajčec še s starimi mamami. Preko nje smo povezane tudi z življenji skozi katere smo že šle in pa s tistimi, ki še pridejo. Preko nje imamo dostop do jame kreacije in pa do naših vodnikov oz. višjega jaza. Za nas hrani vse pomembne trenutke ter nas dela bolj ali manj ženstvene.
Naslednjič, ko se boste morale nekaj odločiti in ne boste imele dovolj informacij, da bi se lahko predlagam, da imate s sabo tri pogovore. Najprej vprašajte za mnenje um. To, da je um na prvem mestu je zelo pomembno, ker drugače nikoli ne utihne. Postavite mu torej vprašanje in ga poslušajte. Povedal vam bo, da je to nevarno, da ne gre, naštel vam bo vse, ki so to poskusili pred vami, pa jim ni uspelo in če ste Slovenka vam bo povedal še, da karkoli že nameravate itak sploh ni mogoče. Poslušajte. Bodite potrpežljive in mu ne nasedajte. Zavedajte se, da je to njegova naloga, za to ga imate in zato ga s svojo energijo hranite. Um bo slej ali prej izčrpal svoj seznam. Takrat mu recite. Super um, dobro si opravil svojo nalogo. Zanima me kaj meni o tej temi srce. Ga vprašava? Um je radovedne narave in se bo strinjal.
Potem vprašam srce. To naredim tako, da se najprej povežem z občutkom v prsnem košu in ga nato razširim na celo telo. Postavim enako vprašanje in spremljam dogajanje v telesu, misli, ki se nenadoma porajajo od ne vem kje, morda simbole, ki mi pridejo pred oči barve, ideje… karkoli že pač pride. To je moj drugi odgovor. Običajno se popolnoma razlikuje od odgovora, ki sem ga dobila od uma.
Tretji pogovor imam z maternico, ki leži zelo nizko v trebuhu, nekaj centimetrov nad sramno kostjo. Spet se z njo povežem in jo vprašam kaj misli ona. Dobim tretji odgovor, ki se po navadi popolnoma razlikuje od prvega IN drugega.
To me je na začetku zelo presenetilo, saj sem pričakovala, da bosta imela srce in maternica podobno mnenje. Vendar je maternica veliko bolj osebna. Maternica mi bo povedala o tem, da moram poskrbeti zase, o čemer mi srce nikoli ne pripoveduje. Srce samo razdaja in skrbi za vse, maternica poskrbi zame, za to, da je moje bitje tako polno, da potem srce lahko razdaja.
Nekatere imate tukaj popolno neravnovesje. Ali samo dajete, dajete, dajete in ste čisto izčrpane, vaša maternica pa se sprašuje kaj za vraga se greste ali pa ste take kraljice, da skrbite samo zase, da ste svoje meje postavile tako visoko in tako daleč stran, da drugih ljudi sploh ne vidite. Nekatere ste čisto v umu in vas je strah dihati, kaj šele, da bi izživele svoje življenje. Včasih pa vidim kakšno žensko, ki živi vse troje. Njeno bivanje je večinoma varno, zastavila si ga je tako, njeno srce je odprto in rada daje, ter sprejema drugačnost, vendar pa zna v enaki meri brez krivde poskrbeti zase in za to, da se drži svoje poti. Tako žensko, kadar jo srečam, nadvse občudujem. Zahvalim se ji, da nam vsem daje vzor in vedenje, da je to mogoče.