Pravijo, da ima vsak človek eno vprašanje okoli katerega se vrti celo življenje in nanj nikoli ne dobi odgovora. V angleščini mu rečejo unanswerable question. Nekateri se sprašujejo zakaj, drugi kdo, eni kaj, jaz se sprašujem kako. Kako si lahko to naredil?
In ko pridemo do novih časov v katerih smo se znašli, se vprašam kako naj bi sploh zgledala ta nova družba v novi energiji. In majkemi, da nimam odgovora. Mislim, filozofko mi je že jasno kako bi moralo bit po vzoru pravljic in nekaterih filmov. Ampak, kako bi pa to naj zgledalo z ljudmi, ki smo trenutno na svetu, v stanju v katerem smo trenutno, pa res nimam odgovora.
In to pomanjkanje odgovora me že kar nekaj časa drži v nekakšni negotovosti. Na en način se mi ponuja slutnja, da bi stvari lahko in morale iti na boljše, po drugi strani se mi ponujajo strašni scenariji, ki se morda tudi lahko uresničijo in bodo služili samo majhnemu odstotku ljudi. In ker nimam slike kako bi naj izgledalo, tudi ne vem kako naprej. In to me moti. Seveda me, če pa je moje večno vprašanje kako. Kako pa naj drugače tudi bo, ne?
Potem pa smo danes na programu Ženska Ženski debatirale o vsem mogočem in naenkrat se mi je, ko je doula Daša v popolnoma drugem kontekstu omenila popadke in porod, posvetilo. Tako bo kot pri porodu; seveda, kako pa se tudi naj rodi kaj tako norega kot so novi časi, če ne s popadki in porodom.
In poglejmo kaj se dogaja med porodom. Najprej pridejo popadki. Niso preveč močni, niti preveč pogosti. Potem se intenziteta veča. Vsak popadek je bolj močan in v telesu se pripravljajo pogoji za porod. O otroku ni še ne duha ne sluha. Za nekoga, ki gleda od zunaj in ne pozna procesa poroda, bi zgledalo, da nekoga nekaj hudo muči in da gredo stvari iz slabega na slabše. Otrok je v tem delu poroda samo slutnja. Slutnja novega življenja. Nihče ne ve kakšen bo. Ne vemo kako bo zgledal, ne vemo kakšen karakter bo imel, ne vemo kako dolgo bo živel in za kaj bo živel. Vse je skrivnost.
Šele ko pridejo popadki do vrhunca, šele ko se telo popolnoma prilagodi, šele ko se ženska preda in je pripravljena skorajda umreti za višje dobro, takrat se porodi otrok. Najprej glavica. Še vedno ne vemo kakšen bo, ampak glavica je tu, vidimo da je otrok živ in vemo, da prihaja tudi preostalo telo. Od tu naprej so stvari lažje. Otrok je tukaj. Le še iztis in že zaživi v tem svetu.
Prav tako kot se poraja otrok, se poraja nova družba. Pojma nimamo kako bo zgledala. Vsi smo govorili nazaj v preteklost ne moremo, pa vendar smo šli takoj po koncu karanten direkt nazaj. Morda smo zamenjali ali opustili kak hobi, morda smo začeli delati nekaj drugače, ampak bolj ali manj smo po karanteni šli nazaj. Tako kot gre ženska po vsakem popadku nazaj v počitek. Pa vendar, v resnici nikoli ne gre nazaj, samo zgleda, kot da je šla. Telo je od znotraj po vsakem popadku drugačno.
In ko se popadki enkrat začnejo, definitivno ne moremo več ustaviti poroda. Tako tudi tega skupnega popotovanja v nov svet ne moremo ustaviti. Zgodil se je prvi popadek, še veliko jih bo preden bomo rodili nov svet. In zato še ne vemo kako bo zgledal. To ne pomeni, da se ne more rodit. Pomeni pa, da morda še nekaj časa ne bomo vedeli kak bo. Ne moremo vedeti. Lahko sanjarimo, tako kot si lahko predstavljamo kakšen bo otrok.
Tale zapis je za vse tiste, ki obupavate ker ne veste kako bo izgledal nov svet in kako bo nastal. Trenutno smo pri popadkih in če so popadki močni ne pomeni, da je porod napačen. Porod pač zahteva popadke, da se nekatere strukture v telesu (zemlja in človeštvo) zmehčajo in prestavijo ter da se otrok (nova energija, nov svet) lahko porodi. Kljub popadkom vemo, da je vse v redu. Čudovit porod želim vsem <3.