To izjavo poslušam praktično vsak dan. Ženske različnih starosti, različnih poklicev in zelo raznolikih življenjskih prepričanj mi pišejo in opisujejo svoje probleme oziroma to kar verjamemo, da problemi so. Nekatere preveč krvavijo, druge premalo, tretje sploh ne. Nekatere boli, drugim so odkrili miome, predrakaste spremembe ali policistične jajčnike. Spet enim niso odkrili nič ampak imajo občutek, da nekaj pa mora bit, ker je občutek spodaj v trebuhu tako čuden ali pa izcedek tako drugačen ali pa …
Nekatere od teh žensk že leta vabim na delavnice. Ampak ne, dokler se nekaj ne diagnozicira, nekaj ne odkrije, … no do takrat je seveda lažje živeti tako kot smo navajene, prezaposlene, nepovezane s sabo in z ljudmi okoli nas, kontrolfrikovsko usmerjene in prepričane da nekoč bo drugače. Če bomo le dovolj dolgo delale stvari na popolnoma enak način kot jih, se bo nekaj čudežno spremenilo. Samo od sebe in na bolje seveda. In potem se, vendar s to razliko da po navadi ne na bolje. In takrat … takrat se spomnijo name in mi napišejo mail v pričakovanju, da jim pošljem odgovor: ˝Vse delaš prav. Kar nadaljuj tako in bo vse OK. Ignoriraj svoj center moči in notranjega vodstva, ni pomemben. Bodi še naprej malo lepše oblečen in malo bolj nervozen moški ki ima cel vidni svet pod kontrolo in čakaj …˝
Vse kar nas v resnici zanima je kako utišati to maternico (ali jajčnike ali maternični vrat ali …), da lahko rinem dalje na star način. Kako? In drage moje dame, vse kar vam lahko rečem je, da če ne spremenimo nič ima medicina za nas čudovite rešitve. Vzamemo vse skupaj ven in za nekaj časa bo tišina. V resnici bo notranji krik, samo tega itak ne bomo slišale, tako da je vse OK. In kakorkoli se hudujemo nanje in na to kar nam delajo, pozabljamo da je tudi nam kljub vsem kasnejšim zapletom veliko lažje tako. Pa še grešnega kozla dobimo na katerega se lahko pizdimo.
Za vse, ki nam ta način ni po volji, predlagam da začnete veliko preden vam odkrijejo karkoli drastičnega. TKM verjame, da se bolezni pojavijo 2 leti preden zaznamo prve simptome. 2 leti!!! To je veeeliko časa da ukrepamo. To je veeeliko časa za raziskovanje, za samospoznavanje in pa za to, da se naučimo prisluhniti svojemu notranjemu vodstvu. Veeeliko časa, da slišimo in da sprejmemo, da je to naše notranje vodstvo, namenjeno temu da nas vodi. Tako deluje kot kompas. Če hočemo na sever, sledimo rdeči igli ki kaže na sever. Ne pritožujemo se kako neprimerno pot je izbrala igla. Ne gremo proti jugu, ker je boljši teren. Gremo na sever. Ali pa pristanemo kjerkoli pač pristanemo.
Tako da, drage moje dame. Dovolj imam tega, da več ur na teden porabim zato, da tolažim ženske o katerih vem samo kakšne simptome imajo in pa kakšen je njihov email. Sporočam vam, da brez vas ne znam in ne želim upravljati vaše maternice. Če se ji želite posvetiti in iskreno prisluhniti pridite na delavnice. In ne, ni treba da že imate probleme. Če si tega ne želite, vam nimam kaj reči razen da pač medicina ve kako s takimi zapuščenimi maternicami.
*Opomba: ko rečem maternica ne mislim samo vašega fizičnega organa, ampak vaš center moči in notranjega vodstva, ki je okoli nje postavljen. In pa ko rečem narediti delavnice ne mislim sedeti tam kot fikus in potem oditi domov in živeti točno tako kot do sedaj. Ko rečem narediti delavnice, mislim narediti delavnice, ne obkljukati svoje prisotnosti.
**Opomba: nekaterim se bo zdel tale zapis vse premalo ženstven in poboginjen. Je ja, z namenom. Streznimo se ženske, lepo prosim. Čas je!