Ko sem nazadnje pisala o zgodovini žensk in omenila, da smo jezne, ker so bile naše babice stoletja zatirane, maltretirane in posiljevane, sem dobila od moškega jezen in svareč email. Pravi, da naj pazim kaj govorim, ker s svojim pisanjem vplivam na ženske in da se mu zdi, da smo že brez tega, da poudarjam kako jezne smo, čisto dovolj jezne in da moške čisto dovolj kaznujemo. Poudarjam naj rajši, da moramo biti nežne in prijazne in odpuščajoče. Želel je devico Marijo, dobesedno, in s svojim pisanjem naj bi jaz iz žensk zvabljala Marijo Magdaleno. Pregrešno, res!
Da ne bo tudi tokrat pomote poudarjam, da ne šuhtam žensk naj bomo jezne. Daleč od tega. Osvetliti želim dejstvo, da SMO jezne. Pa ne samo jezne.
O tem tudi kar nekaj pišemo in se javno izpostavljamo in riskiramo, da bomo potem od vas moških dobile anonimna pisma na zasebne email naslove. Ne zato, ker bi želele uničiti moške, daleč od tega. Moški ste dovolj uničeni že brez, da karkoli naredimo.
O tem pišemo zato, ker je čas, da se pozdravi. Pišemo zato, ker čutimo to kolektivno rano in vemo, da če naj gremo od tukaj naprej skupaj z vami, moški, potem mora biti to pozdravljeno. Drugače se bodo boji nadaljevali. O tem pišemo, ker se zavedamo, da epigenetika, ki je sedaj priznana tudi s strani znanosti, deluje. Gre pa takole, če je lačna ena generacija, bo takoj prva naslednja, ki bo imela dovolj hrane, debela. Telesa si bodo zaradi spomina delala zaloge. Enako velja za vse ostale rane. Če bo ženska stoletja tretirana kot manjvredno bitje in bo dobila nato priložnost da ugotovi, da to ni, bo jezna in žalostna in se bo za svoje mesto v družbi borila.
Danes pa bi rada napisala nekaj tudi o moških, čeprav se običajno z vami niti ne ukvarjam, ker sem ženska in mislim, da je prav, da se z moškimi zadevami ukvarjate moški med sabo.
Ženske smo bile žrtve in tiste nad katerimi se je izvajalo nasilje in to čutimo. Vendar pa ste na drugi strani moški bili tisti, ki ste nasilje povzročali. In včasih je težje živeti s tem, da si nekoga ranil, kot pa biti ranjenec. Včasih je lažje odpustiti drugemu, kot pa odpustiti sebi. In moški ste zaradi krivde, ki jo čutite globoko v sebi nehali stati bok ob boku s svojimi ženami in ste se umaknili v svoje delavnice, na motorje, si nakopali deloholične službe ali pa našli kak drug način umika. Da se ni treba ukvarjati s to kolektivno krivdo, ki ste jo podedovali.
Ste odgovorni vi? Ne, seveda ne. Vse skupaj se je dogajalo generacije pred vami. Vas takrat sploh še ni bilo na svetu. Ste pa nosilec epigenetskega zapisa vaše moške linije. Smo bile posiljevane in poniževane ženske, ki živimo na zemlji danes? Ne, smo pa nosilke epigenetskega zapisa naše ženske linije. In tako v resnici nihče ni zares kriv in nihče ni zares žrtev, je pa ta energija še kako prisotna. In čas je, da se pozdravi in da se ji da mesto. Zato, da bomo lahko spet živeli v harmoniji in rasli in cveteli drug ob drugem.
Generacija žensk, ki so trenutno mlada dekleta in prenašajo ta genski zapis naprej, je še na slabšem kot moja generacija. Gredo tako daleč, da se preko spolnosti, ki moškim v odnosu do ženske pomeni ogromno, maščujejo. Veliko manj jim je pomembna romantika, ne želijo se moškemu odpreti, ampak od njega dobiti samo hiter seks za popestritev in zabavo. Srednješolke delajo selfije tipov, ki so pristali v njihovih posteljah in se gredo klube v katere si lahko sprejeta samo, če si položila določeno število tipov, ki ti jih določijo voditeljice klubov (resnična zgodba btw). Še bi lahko naštevala, ampak mislim, da smo dobili sliko tega kam gremo, če ne bomo vsi skupaj nekaj pozdravili. Dale vam bomo lepoto telesa, šminko, ki nas bo naredila bolj mikavne, hiter seks, ki ste ga stoletja želeli in figo v žepu, ko pride do odpiranja srca, do ženstvenosti, ki znotraj vas neto ogenj tistega, ki bo z ljubeznijo sledil svojemu poslanstvu in imel ob sebi žensko, ki mu odpira srce. In to, verjamem, da ni v interesu niti vam, niti nam.
Kaj torej storiti? Želim si, da bi vedela, kako v treh minutah in dveh korakih pozdraviti stoletno rano. Pa ne vem zares. Vem pa, da je prvi korak h katerikoli ozdravitvi ozaveščanje.
Moški morate sprejeti, da je vaše izmikanje in to da do svojih penisov nimate nikakršnega odnosa in da rajši ležite na kavču in sedite na piru, kot da bi se borili zase, posledica generacij vaših dedov. In potem moramo od tukaj naprej. Kam bomo še videli.